TURISTKE NA ČETRTO POTENCO (22.9.2024)
Dan smo začele na čistem začetku - ob polnoči. No, pravzaprav smo ga samo nadaljevale od prejšnjega večera. Odločile smo se, da ne bomo spale, saj lahko spanec nadomestimo na letalu. Ker so bile to noč napovedane nevihte se je Mary ponudila, da nas zapelje do centra Corka, ponudila pa nam je še prevoz domov - kakšen luksuz!
Po nekaj urah plesanja in uživanja v živi glasbi smo se le spravile do dogovorjenega mesta za odhod. Med tem ko smo hodile, smo za seboj slišle 2 fanta govoriti "Hey girls, we are very demure, very mindful and we are definitely very cutesy." Za to se nismo zmenile, raje smo odšle naprej. Sicer sta se še nekajkrat obrnila, potem pa obupala in odšla naprej.
In ker osvajanja Ircem nikoli ni dovolj, sta nas ogovorila še 2 domačina - natančneje mlajša fanta (menimo, da sta bila stara 21+), ki sta očitno mislila, da smo mnogo starejše kot v resnici smo. Obračanj, pogledov in komplimentov smo se že skoraj da privadile, ampak ona dva... Pristopila sta in nas prijazno pozdravila, se celo predstavila, za povrh pa še dala roko. Imela sta mnogo vprašanj, kot so: od kod smo, kaj počnemo tu, kaj so naše najljubše živali... Za Slovenijo verjetno sploh nista vedela, saj ko smo jima isto stvar povedale 2x v slovenščini, je en izmed njiju rekel, da to sploh ni isti jezik.😅 Nevedoč da je bila to naša zadnja noč, sta nam prijazno predlagala bar, ki streže ******* do 6. ure zjutraj. Ko sta to omenila sta si očitno zaželela pijače, prijazno sta se poslovila in odkorakala sta proč. K sreči je kmalu za tem prišla Mary, ki nas je domov pripeljala okrog 2. ure.
Ob 2.30 smo imele naročen taksi, v upanju, da se bo notri spravilo vseh 5 kovčkov in še me. No, to se ni zgodilo. Plačati smo morale za 2 taksija, tako da smo se na letališče pripeljale dokaj razkošno predvsem pa drago.😅 Vsem smo se zdele nore, da smo taksi naročile za 2.30, let pa imamo šele 5.50 ampak nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi. Še dobro, da jih nismo poslušale, saj je šlo po oddaji kovčkov vse kot po maslu - dobesedno. Še za stranišče je bil komaj da čas.
Ko smo se vkrcale na letalo smo uspelo počakati le vzlet potem pa nas je zmanjkalo. Spale smo celo pot, no razen Neje, ona je pridno pisala naš blog še za prejšnje dni in nam tako prihranil nekaj časa in truda.😇 Po 24 neprespanih urah smo varno pristali na letališču v Benetkah - Marco Polo. Tam naj nas bi pričakal kombi, da nas odpelje do ŠVA. Ker smo imele skoraj 2 uri časa, smo si privoščile zajtrk - rogljički, mafini, sveže stisnjen pomarančni sok in okusna kavica. Po 3 tednih nenavadne hrane je tole reeess prijalo. Za pot od letališča do ŠVA smo potrebovale skoraj 5 ur, tako da smo prišle veliko kasneje, kot smo prvotno pričakovale.
Pred šolo so nas že čakali presrečni starši, ki so nestrpno pričakovali naš prihod. Z veseljem jim bomo povedale vse naše anekdote in dogodivščine, le da se nam malo povrne glas. Za to je zagotovo kriv ledeno mrzel Atlantski ocean.🤭
Vse smo presrečne in zelo hvaležne, da smo bile izbrane za to izmenjavo in da nam je bila dana priložnost nabiranja izkušenj v tujini. To so bili definitivno trije nepozabni tedni, kateri nam bodo ostali v lepem spominu. In saj veste kaj pravijo "Kar se je zgodilo na Erasmusu, ostane na Erasmusu" 😁
Komentarji
Objavite komentar