ZADNJI DELOVNI DAN (20.9.2024)

NEJA & NIKA - Abbeyville Veterinary Clinic Togher

Čeprav je bil danes najin zadnji delovni dan, je delo ostalo enako, no, vsaj večinoma. Zjutraj sva očistili nekaj kletk, pometli in pomili tla celotnega nadstropja ter pripravili kirurško sobo. Poleg rutinskih posegov je bila na vrsti tudi malo bolj zahtevna operacija. Operirana je bila Tinkerbell, pri kateri so že včeraj sumili na prolaps maternice. To je bilo na koncu tudi potrjeno, saj je veterinar prerezal maternični rog in ven se je izlil purulenten izcedek. Med operacijo je lahko Neja sodelovala tako, da je s peanom držala novotvorbo, katera se je nahajala na vagini, da jo je lahko veterinar lažje odstranil. Poleg prolapsa je imela psička še tumorje na mlečni žlezi, kateri so bili odstranjeni. Operacija je bila zahtevna zaradi starosti psičke, saj ta šteje že 16 let. Po koncu sva pospravili operacijsko sobo in pomili ter zapakirali inštrumente. 

Nika je pomagala pri sedaciji mačjih mladičkov in cepila psa, Neja pa je med tem s pomočjo brizge nahranila mucko Koogger. Nahranili smo tudi vseh 9 pasjih mladičkov labradorke ter jim dali probiotike, sirup in tablete proti zajedavcem. 

Na koncu dneva sva se vsem zaposlenim iz srca zahvalile za to prekrasno izkušnjo in jim podarili manjše darilce. Potrdiva pa lahko, da pregovor "kar daš, to dobiš" drži, saj so nama za spomin podarili scrubse (zgornji del) in še brezrokavnik. No, scrubse sva pravzaprav dobili, ker se je Nika po treh tednih le opogumila in vprašala, če jih lahko obdrži za spomin. Ker pa Neje niso želeli pustiti praznih rok, so še njej podarili enako darilo.😊 Iz srca sva hvaležni, da sva bili lahko pri njih in jim pomagali pri delu. Veterinarji so nama zaželeli srečo na nadaljnji poti v tej stroki in se zahvalili za ves trud. Michel, glavni veterinar, je kar malo pozabil na najin zadnji delovni dan in vprašal "Are you going going or just going?", poleg tega pa naju je še močno objel za slovo. Najtežje se je bilo posloviti Neji, saj je lahko še zadnjič objela Rowana in Asha. Želi si, da vsi veseli repki, ki so tam na voljo za posvojitev, čimprej najdejo varen in ljubeč dom.

Zvečer sva se odpravili na "krajši" sprehod, ki se je spremenil v cel pohod. Ravno sva prišli do ograde s konji nakar je prišel mlad par - sklepava, da je bila punca lastnica. Ta nama je ponudila korenje, ki ga je imela, da sva ga lahko dali konjem. Midve imava res srečo s takimi stvarmi. Vsakič sva na pravem kraju ob pravem času.

ZOJA - The Cat Hospital 

Delo v ‘Mačji bolnici’ je bila definitivno nepozabna izkušnja (na najboljši način možno). Za zaključek mojega dela me je na kliniki pričakal še najbolj zanimiv pacient do sedaj - mačka z vaginalnim izcedkom, kar je pri mačkah (kot sem danes izvedela) zelo redek pojav/simptom. Mačka, stara 11 let, naj bi bila sterelizirana, zato je bil izcedek še bolj čuden. Ko je bil že čas, da s tehnico odideva se je veterinarka odločila narediti ultrazvok v katerem je opazila črno barvo tam, kjer je ne bi smelo bit (laično razloženo) - to bi lahko pomenilo, da ima mačka tam ali plin ali tekočino (gnoj), torej bi lahko imela mačka (ki naj bi bila sterelizirana) tudi piometro (gnojno vnetje maternice). Na mojo žalost konca te zgodbe verjetno nikoli ne bom vedela, saj sva s tehnico takrat odšli proti domu. Na kliniki je bila danes tudi mačka katero sem skoraj odnesla s seboj. Seveda pa je bil moj dan sestavljen tudi iz veliko pospravljanja, opazovanja veterinarke pri svojem delu in pa branja o mačjih zdravilih. Uživale pa smo tudi na našem premoru za kavo, ki je v teh dneh meni kar nujno potrebna.

Pred odhodom sem se od vseh zaposlenih na kliniki še poslovila in zahvalila za vse izkušnje in znanje, ki sem ga pridobila med delom z njimi. Oni pa so mi rekli, da če bom kdaj iskala prakso sem več kot dobrodošla v njihovo ekipo - tako da mislm, da smo vsi dobili dobre stvari iz mojega bivanja na Irskem (oni zastonj delovno silo😁, jaz pa neprecenljive izkušnje)

P.S.: Elise (tehnica) mi je danes povedala, da ima Clare (glavna veterinarka na kliniki in lastnica) čakalno vrsto, torej lahko izbira svoje stranke, kar je (če mene vprašate) precej nepričakovan del službe veterinarja oziroma ‘če si dobr, si pač dobr’.🙃

LANA - Cashman veterinary hospital

Mislim, da vsi poznamo ta občutek, ko vemo, da se naše potovanje bliža koncu in smo veseli, da bomo kmalu spali v lastni postelji in jedli domačo hrano, ob enem pa si želimo, da bi imeli več časa in da bi lahko še malo ostali. 

Danes sem se zbudila sicer utrujena, a obenem polna energije in pripravljena za zadnji delovni dan na Irski. Vstopila sem skozi ista vrata kot v ponedeljek tri tedne nazaj, zagledala isto recepcijo in iste ljudi. Razlika je v tem, da sem skozi vrata vstopila brez strahu z nasmeškom na obrazu in pozdravila veterinarske tehnice, kot da se poznamo že nekaj let in ne tednov. 

Dela priznam, da danes ni bilo veliko. Takšni so pač petki na tej kliniki. To pa še ne pomeni, da dan ni bil poln presenečenj. Okoli 9.00 je skozi vrata ambulante zakorakal zelo visok moški. Do zdaj ga še nikoli nisem videla, tehnice pa so bile zelo zmedene. Čez nekaj minut smo skrivnost razvozlali. Veterinarka je pozabila, da je bilo dogovorjeno, da jo danes nadomešča lokalni veterinar in poslednično tega tudi ni sporočila osebju. 

Potem nas je presenetila še ena veterinarska tehnica, ki je danes sicer delala na drugi lokaciji, vendar nas je obiskala, da je prinesla domače piškote in se poslovila od mene.

Okoli 10.00 je veterinarka vseeno prišla, zato da je naredila ultrazvok 7 letnega mačka, saj ga je bolje poznala kot nadomestni veterinar. Ugotovili smo, da mu je potrebno vstaviti kateter. Poseg je bil malo stresen, saj maček ni imel najboljšega srca. Za tem smo morali še rahlo sadirati oranžnega muca, saj je ta potreboval tekočinsko terapijo in nad vstavljanjem kanile ni bil navdušen.Večji del dneva pa sem danes pospravljala in čistila police v ambulanti.

Za polepšanje dneva sem od veterinarke tik pred koncem dobila še zelo pozorno darilo.

Ob poslavlanju od tehnic pa mi je bilo kar malo hudo.

BLOOPER

Nika in Neja pomivata inštrumente.

Nika: "A mi daš lahko še mal listja?"

Neja: "Kaj?"

Nika: "Sori, misnl sm papirnate brisačke"😅

Nika in Neja hodita po stopnicah navzdol na avtobusu, ker se bliža postaja za izstop. Nika skoraj da pade, poleg tega jo je odneslo čisto do šoferja. 

Nik in Neja želita dati čokoladne praline veterinarjem. Nika je bila živčna, smejala se je in v obraz je postala rdeča kot paradižnik.

Mariana:"Nika, you look like a tomato."

Neja: "She always looks like this" 😅

Nika:"Ups."