A JE TO! (19.9.2024)

NEJA & NIKA - Abbeyville Veterinary Clinic Togher

Verjeli ali ne, ampak danes sva bili zakopani v dejansken veterinarskem delu. Dan sva začeli s pripravo operacijskih sob, saj sta bili zjutraj planirani 2 kastraciji. Vsaka je lahko sodelovala pri eni. Za tem sva inštrumente oprale ter jih zapakirali v zavitke pripravljene za avtoklaviranje.

Sledila je ultrazvočna preiskava psičke, pri kateri so sumili prolaps maternice. Poleg dveh dentalnih posegov je bila danes opravljena zahtevna ortopedska operacija (TTA) pri kateri nisva smeli biti prisotni zaradi zahtevane sterilnosti. Kljub temu, da posega nisva videli, sva lahko očistili inštrumente - nekatere sva videli prvič.

Da pa sva se lahko še malo pozabavali z iglami je Neja psu aplicirala zdravilo sc, Nika pa je odvzela kri iz jugularne vene, no, vsaj poskusila je. Najbolj zanimiv poseg dneva je bilo definitivno šivanje tačke mladi psički, ki se je ranila med igro v dnevnem varstvu - sumijo, da se je porezala z žico. Pred posegom sva lahko s tačke z rezilom št. 24 odstranili bendažo. Pri operacji sva lahko sodelovali obe - Neja je pripravila "flush", Nika pa si je lahko nadela kirurške rokavice in veterinarju pomagala pri fiksaciji prasta. 

LANA - Cashman veterinary hospital

Ko sem se zjutraj s težavo "zvlekla" iz postelje sem ugotovila, da Irsko zapuščamo že čez dobre 3 dni. Kar pomeni, da je danes predzadnji dan dela na kliniki.

Dan se je začel kot ponavadi. Zdaj bi temu že skoraj da lahko rekla rutina. Ob 7.20 naju je na postaji pobrala veterinarska tehnica, ki naju je odpeljala do Cat hospital, nato sem obiskala Lidl in se odpravila na mojo kliniko. 

Obe tehnici sta bili danes malo pozni, saj je bila cesta skozi predor zaprta za 20 minut in se je naredil velik zastoj.

Prvi nas je obiskal zelo prikupen črn pudel, ki je kliniko nekaj časa nazaj obiskal zaradi ulkusa. Danes pa ga je čakal dentalni poseg.

Ta je potekal brez težav, med njim pa je kuža izgubil 3 zobke. Seveda se mora vedno nekaj zgoditi. Kuža se je iz anastezije zbudil zelo na hitro, ker pa nam zaradi tega ni dovolj hitro uspelo odstraniti tubusa je ta postal malo paničen. Tubus smo izvlekli, črnodlaki kosmatinček pa se je umiril. 

Drugi bi nas moral obiskati prav tako prikupen cavachon, katerega je čakal rentgen, vendar ga lastnik nikoli ni pripeljal. Brez skrbi dela je bilo vseeno veliko, saj so med dentalnim posegom v recepcijo klicali lastniki zlatega prinašalca, ker jih je skrbelo, da je kuža pojedel baterije. Zato smo mu morali narediti rentgen. Opazili smo, da ima nekakšen tujek v črevesju, vendar niso bile baterije. Minuto za tem so klicali tudi njegovi lastniki in nam povedali, da so našli še razgriženo posodico od Pringels čipsa. Najvrjetneje je košček te kuža pojedel.

ZOJA - The Cat Hospital 

Po zgodnjem vstajanju in zajtrku sva se z Lano podali na pot do avtobusne postaje, kjer sva pocakali najin osebni prevoz do klinike. Po prihodu na kliniko me je čakal dan za pospravljanje, ker smo imeli v našem hotelu za mačke samo dva stanovalca. Tekom dneva po pospravljanju skoraj vseh omaric v kliniki pa je prišel na kliniko še en stanovalec, ki je čakal operacijo abscesa, ki ga je pridobil med tepežem z drugim mačkom (bil je absces, ki je nastal iz mačjega ugriza). Operacija je bila dokaj zanimiva in smdljiva🙃- definitivno ni za ljudi s šibkim želodcem. Seveda pa smo danes spet opravljali veliko urinskih testov. 

Po operaciji mi je veterinarka rekla, da lahko prej odidem, ker ni bilo nič več za delat in pa Elise tehnica, ki naju z Lano vozi do klinike in nazaj, je imela danes njen vozniški izpit (moram povedat, da imajo na Irskem zelo čuden sistem vozniških dovoljenj - izvedela sem pa tudi, da so nekaj časa nazaj dobili politika starega 46 let, ki še vedno ni imel izpita narejenega, se je pa vseeno vozil okoli) in je odšla prej. Če slučajno še ne veste, mojo in Lanino kliniko, ločuje strm polkilometerski klanec po katerem sem danes trenirala svojo kondicijo, ker ko sem prišla do polovice sem pogledala kdaj imava z Lano avtobus in je pisalo čez 3 min - to je zame pomenilo, da sem se podala v krajši tek med katerim sem pisala Lani naj pohiti, ker bova zamudili avtobus. Po vsej sreči sva se dobili vsaka na svoji strani križišča in ravno, ko je posvetila zelena luč sva zagledali avtobus (križišča na Irskem so nama prihranila pol ure čakanja na naslednji avtobus, ker ko je zelena luč za pešce imajo vsi avtomobili v križišču rdečo luč in sem lahko jaz križišče pretekla po diagonali). Po krajši poti z avtobusom sva se še zadnjič podali v trgovine s spominki, čeprav jih imava že za ‘poun kufr’, potem pa še v azijsko restavracijo na Pad Thai.

BLOOPERS

Veterinar naroči Niki, da nahrani psičko.

Veterinar: "Can you feed Tinkerbell? You know, the spitz thing? The ginger one..."

Nika: "Yea, sure"

Zoja sedi na avtobusu Lana je na poti do nje.

Najprej s torbo udari gospoda, ki je sedel dve vrsti prej njenim ciljem. 

Lana: “Ups”

Potem skoraj pade, ker je voznik malo prehitro speljal. 

Lana: “Opa”

Na cilju pa se udari še v stol. 

Lana: “Auč”

Lana in Zoja hodita po stopnicah v avtobusu (Irska ima dvonadstropne avtobuse). Avtobus je poln. Lana uspešno pride do dna stopnic (čudež), Zoja pa se ustavi na zadnji stopnici, in ker je želela torbo odmakniti, da ne bi udarila moškega, ki je stal na njeni levi, jo ponesreči položi na ramo nič slutečega moškega na njeni desni. 

Zoja: “I’m sorry.” 

Moški: “Ohhh, you’re fine.”

Lana in Zoja se vkrcata na avtobus.

Lana: “Zoja, js sm skor vozila po stopnicah.”

(Spet je skor padla.)

Zvečer sedimo v sobi in se pogovarjamo o kravah. 

Nika: "Mene prou zanima, kako je met dentalno ploščo... Kr nimaš zob (incizivov), pač what?!" 🦷🐮

V tem trenutku si Nika z jezikom poliže zgornje zobe.