KINO VEČER (11.9.2024)

NEJA - Abbeyville Veterinary Clinic Carrigaline, Little Island and Togher

Že iz naštetih lokacij je razvidno, da sem današnji dan večinoma potovala po jugu Irske.😅 Zjutraj sem v Carrigalinu veterinarju pomagala pri odvzemu krvi. Robie je starejši kuža srednje rasti, ki je v kliniki preživel noč na tekočinski terapiji. Med odvzemom krvi sem ga fiksirala, sama pa sem lahko subkutano aplicirala zdravilo. Sledila je prva operacija in sicer sterilizacija psičke. Poseg je bil zaradi velike količine maščobe precej zahteven in tudi nevaren. Še dobro, da je operacija uspela.😊 Veterinar Michael našo prakso jemlje zelo resno, saj me je pogosto spraševal o raznih stvare (Kaj je razlika med biokemijo in hemogramom? Naštej dobre lastnosti sterilizacije...). Po končani operaciji je predlagal, da grem z njim do Little Islanda, kjer sta bila ta dan 2 zobna posega. Z veseljem sem sprejela ponudbo, na poti pa sva se ustavila še na okusni kavici, katero sva prinesla tudi veterinarskim tehnicam na kliniko.☕️ Po končanih zobnih posegih mi je ponudil prevoz do Togherja, kjer dela Nika. Skupaj sva se po kosilu odpravile proti centru Corka in si privoščile shopping. Ker je bilo časa še veliko sva namesto, da bi šli domov z avtobusom, raje izkoristili lepo sončno vreme za pohod do doma (8 km). Med potjo sva zavile še do campusa sredi mesta, nad katerim sva bili navdušeni.

NIKA - Abbeyville Veterinary Hospital, Togher 

Zjutraj me je na delu pričakalo sveže oprano perilo, ki sem ga šla obesit na topel sonček🫠. Čakale so nas tri operacije. Najprej sem pripravila kirurško sobo za sterilizacijo psičke in opazovala operacijo. Nato sem pripravila drugo sobo za kastracijo psa. Psa sem pobrila in očistila. Sterilizacijo in kastracijo pri psih delajo enako kot sem navajena iz Slovenije. Ko smo opravili poseg, sem očistila kirurško sobo in inštrumente zapakirala za nadaljno avtoklaviranje. Nato so mi omogočili, da vstavim intravensko kanilo majhni črni mački, ki je čakala na sterilizacijo. Intubirali smo jo, a cuffa nismo napolnili. Mačke imajo namreč izredno občutljivo trahejo in zato najprej uporabijo sprej Intubeaze in nato vstavijo tubus. Mačko sem pobrila na levi strani od zadnjega rebra do začetka zadnje noge in jo očistila. Med posegom sem spremljala anestezijo, saj me je tehnica pri prejšnjem posegu dodobra podučila o monitoringu. Veterinar mi je med posegom zaupal nekaj trikov in novih tehnik. Ker po poesgu ni bilo več dela, so me spet poslali domov. A ker tudi Neja ni imela danes veliko dela, jo je veterinar zapeljal do mene v Togher. Medtem ko sem čakala Nejo, sem očistila okna. Skupaj sva pojedli solatko in šli v center. V soncu sva vstopili v pošto, da sva si podaljšali tedensko kartico. Čez 5 minutes sva izstopili iz stavbe in zakorakali v dež. Čez 2 minuti je spet posijalo sonce. Nato sva se peš odpravili na 8 km pot proti doma. Vmes pa sva se izgubile v University College-u Cork.

ZOJA - The Cat Hospital

Današnji dan je bil najbolj naporen dan do sedaj. Na kliniki sta bile dve tehnici, veterinarka in jaz - mogoče se vam to zdi veliko osebja za manjšo kliniko, ampak, ko je na kliniki 10 mačk, ki potrebujejo tvojo pozornost se zdi, da je rok vedno premalo. Prejšnje dni sem imela vedno občutek, da sem še nekako samo opazovala dogajanje oziroma ljudi, ki so z lahkoto opravljali svoje delo na tej zaposleni ‘nori’ kliniki. Danes pa sem bila tudi jaz velik del te ‘norišnice’. Zdelo se mi je kot, da sem cel dan delala kot nora (seveda se zavedam, da bi lahko bilo še mnogo huje). Sem pa tudi hvaležna za takšne dni, ker dobi človek vsaj nekaj hvaležnosti za tiste dni, ki so bolj umirjeni in ko imaš čas razmišljati kdaj boš zagledal naslednjo nepospravljeno posodo ali umazane cunje, ki jih boš lahko dal v stroj. 

Danes sem se tudi veliko naučila - izvedela sem, da obstaja nek DIY test za infekciozno anemijo mačk (zmešaš eno kapljico fiziološke raztopine in eno kapljico krvi in če se začnejo rdeče krvničke sprijemati skupaj je to znak, da ima mačka NAJVERJETNEJE to bolezen - seveda pa je treba te teste jemati zelo z rezervo in narediti pravi test), spet sem izvedela neke nove načine fiksacije mačke (prisežem, da teh nikoli ni konec)…

Še ena zabavna stvar - na sredini dneva, ko smo imeli ravno eno mačko sedirano/anestezirano za rentgen in manjši dentalni poseg, in ker je imela veterinarka ravno neko urgenco, tehnici pa sta bili tudi vsaka na svojem koncu sem ostala sama z mačko in sem imela nalogo spremljati potek anestezije - drugače je bilo kar zanimivo. Imeli smo tudi dentalni poseg na mačku z imenom Lasagna in sem cel dan razmišljala o Garfieldu.

LANA - Cashmann veterinary hospital

Dan na kliniki smo pričeli kot ponavadi. Pospravili oprane brisače, posesali in pomili tla ter pripravili operacijsko sobo na prihajajoče posege. 

Kot že vsi vemo se na klinikah stvari zelo redko odvijajo tako kot bi želeli. Danes je bila naročena le ena sterilizacija malo starejše psičke Sashe, na koncu pa smo dela v resnici imeli več. Na vse zgodaj zjutraj je na kliniko klical lastnik Marcota, ki ga je na jutranjem sprehodu ugriznil spuščen pes. Minuto za njim pa smo dobili še klic lastnice psičke Ruby. Ta zelo prikupna kepica dlake ima namreč že nekaj časa težave s konstipacijo, zato je morala k nam priti na tekočinsko terapijo.

Prvi na vrsti je bil Marco, ki je potreboval šivanje, saj sta bili rani na desni rami in prsih kar globoki. Sprva nam je delal malo težav, saj je bil kosmatinec še vedno pod vplivom adrenalina in je trajalo več kot 30 minut, da so sedativi začeli delovati.

Sledila je psička Ruby. Pomembno je vedeti, da je Ruby težka le 2.5 kg. Temu primerno so tudi njene tačke izredno drobne in so nam povzročale težave pri vstavljanju kanile. Na koncu je Ruby imela kanilo vstavljeno v zadnjo tačko 🫣.

Zadnja je bila še psička Sasha, kateri smo najprej naredili rentgen prsnega koša. Seveda je bila pred tem psička sadirana. Za tem pa jo je čakala še sterilizacija. Ta je bila zelo stresna, saj je Sasha starejša in ima tudi nekaj drugih težav. Brez skrbi, z njo je vse uredu, mi pa smo se ji opravičili tako, da smo jo zavili v toliko dek, kolikor jih je želela.

Po napornem dnevu polnem dela, smo si privoščile kino večer. Sredi filma sva si z Lano zaželeli kokic in ker smo malo razvajene (pumpa je čez cesto) sva z Niko oblekli toplejša oblačila kar čez pižamo in veselo odkorakali po dobrote.  

BLOOPERS:

Ko spiješ enga guinessa preveč...

PS. V posnetku lahko opazite najine oboževalce

Nika in Neja hodita po centru. Opazita gasilce in ogromno geldalcev.

Neja: "A greva lahk na teh postaji dol, ker sm firbčna?"😅

Nika: "Ja, valda."

Gresta dol z busa.

Neja: "Js nč ne vidm. Nakonc pa sam dimnik pucajo."

Nika: 😂