PRVI DELOVNI DAN (3.9.2024)

Dan smo začele precej zgodaj, saj smo od doma odšle že ob 7. uri. Vsaka se je napotila v svojo smer mesta.

NEJA - Abbeyville Veterinary Clinic Carrigaline

Ker se moje delovno mesto nahaja najdlje od vseh, sem se od doma odpravila prva. Za pot sem porabila dobro uro. Ob prihodu me je veterinarka toplo sprejela in mi razkazala prostore. Ker ta dan ni bilo veliko strank, sem večino časa pomivala tla, sesala in preurejala omare. Zelo zanimivo je bilo videti, kako reciklirajo majhne uporabljene stekleničke cepiv. Namočijo jih v vodo, jih dobro operejo in odstranijo zamaške. Tako dobijo priročno stekleničko, da si lahko lastniki  shranijo vzorček dlak svojih poginulih ljubljenčkov. In ker brez adrenalina pri meni ne gre, se je zalomilo že prvi dan. Veterinar me je prosil, če lahko primem psa in ga odpeljem do sobe za pregled (nič ni bilo omenjeno zakaj). Pes je bil zelo vesel, po meni je skakal in več kot očitno si je želel pozornosti. Pobožala sem ga nevedoč, da je veterinar želel pregledati rane z woodovo svetilko za mikrosporozo. Še dobro, da je bil test negativen.😅 








LANA - Cshmann veterinary hospital

Zjutraj sem se namesto na avtobus, kot je bilo pričakovano, lahko usedla kar na udoben sedež avtomobila. Prevoz mi je ponudila veterinarska tehnica Elise iz sosednje veterinarske ambulante. Ob prihodu v Cshmann veterinary hospital sem bila toplo sprejeta s strani veterinarskih tehnic, kasneje pa še s strani veterinarke. Kljub temu, da je veterina v primerjavi z nekaterimi bolj majhna (in ko rečem majhna mislim na to, da je veterinarska tehnica med opracijo morala splezati pod operacijsko mizo, da je prišla do šivalnega materiala😅), je bilo dela v nasprotju s tem kar veliko. Že zjutraj smo sprejele tri pse. Najprej sva s tehnico naredili rentgen prsnega koša psičke Snoop, nato pa jo je čakala še odstranitev novotvorbe, ki smo jo nato poslale v laboratorij, da bi ugotovile če je ta maligna. Sledila je operacija 45kg psičke Done. Ta je, najvrjetneje zaradi njenega mladega sostanovalca imela hematom na na obeh ušesih. Dan pa smo zaključile še z ultrazvokom.




ZOJA - The Cat Hospital

Delam v kliniki kjer mačke kraljujejo. Počutje mačk je na prvem mestu (ne bom rekla, da tega v sloveniji ni, ampak se pa pozna, da je tukaj res prioriteta), če vidijo, da test ni nujno potreben in da bi mački povzročal stres, ga preprosto ne opravijo. Mačke imajo kletke sestavljene iz štirih prostorov eden za wc, drugi za spanje, tretji za skrivanje in četrti za hrano in vodo. Ko delaš na kliniki je tako, kot da bi delal v skupini štririh ‘crazy cat ladies’ sem pa zelo hvaležna za eno tehnico, ki si je res vzela čas zame in mi vse razložila, kljub temu pa živi tako blizu nas, da naju je z Lano zjutraj in zvečer peljala tja in nazaj.


NIKA - Abbeyville Animal Hospital, Togher

Vsi zaposleni na kliniki so me toplo sprejeli in dan sem začela z oskrbo mačjih in pasjih mladičev. Ko sem končala z delom v hospitalu, so me poklicali v ambulanto, kjer sem sama vstavila intravensko kanilo in intrubirala psico Libby za sterilizacijo. Presenetilo me je, da živalim med posegom ohranjajo enako telesno temperaturo poleg grelke in odeje, še z zaščitnimi mehurčki (poki-listki), ki jih ovijejo okoli tačk. Med posegom sem pisala protokol. Nato sem preverila, da cuffi na tubusih ne puščajo in jih zložila po velikosti, pri čemer nas je zmotil požarni alarm🤣. Ko smo pogasili požar, ki ga ni bilo, sem pospravila, pomila in razkužila kirurško sobo in nadaljevala s temeljitim čiščenjem brivnikov. Danes ni bilo gneče na kliniki, zato sem bila na dvorišču deležna “puppy attacka”. Tu je zaposlenih kar nekaj veterinarjev in še več tehnikov. Skoraj vsi zaposleni so že obiskali Slovenijo in tako smo na naš “pester dan” obujali spomine na našo lepo, toplo in sončno Slovenijo.


(videla sem največji tubus ever)








BLOOPERS

1. 

Zoja: " mačke imajo kletke sestavljene iz 4 prostorov, eden za WC, drugi za spanje, trejti za skrivanje in četrti za hranjenje.

Nika: "Pa sej to je bolš ka tle"

2.

Lana: "Zoja, a si zihr, da smo na pravi postaji?"

Zoja: "Jaaa itak, sej mam označn na zemljevidu."

5 minut kasneje...

Zoja: "O neee, mislm, da smo na napačni postaji! Mormo it eno postajo naprej."

Lana in Neja: 😑

Začnejo teči do naslednje postaje.

Neja: "Ejj a moj bus sploh ustav na tej postaji?😅"

Lana: "Ja dej laufi nazaj ne?"

Neja: "Ni časa, bus prhaja..."

Nakoncu je Neja ujela avtobus, Zoja in Lana pa sta dobili VIP prevoz. THE END

3.

Zoja: "A je delaU al delaV?"

Neja: "delaL... lej sej če ni a al pa b, je pa c odgovor ane..."

4.

Beremo naš blog in Nike ni v sobi. Pridemo do dela kjer piše, da Nika in Zoja nimata brisač. Vrata se odprejo...

Nika: "Uuu brisačo rabm!"


PS Nika je nakoncu le našla žlico in kireta je ostala nepoškodovana.


In ne, kartice nam še vedno ne delajo, tudi prijazen poštar se nam ni nič oglasil 🤓👆🏻

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

TURISTKE NA ČETRTO POTENCO (22.9.2024)

ZADNJI DELOVNI DAN (20.9.2024)

OMG TRAKTOR! (18.9.2024)