RANA URA, ZLATA URA (1.9.2024)

 Naše popotovanje na Irsko se je začelo že precej zgodaj, namreč pred ŠVA smo se dobile že ob 4.15. Še enkrat smo preverili prtljago in kmalu za tem krenili na pot. Do letališča Marco Polo v Benetkah nas je peljal zelo prijazen mladenič, ki je Neji zelo vljudno pokazal kako se zloži stol v kombiju. Ker ponoči zaradi vzhičenja nismo spale, smo si lepotni spanec privoščile kar med potjo do letališča. Tja smo prispele čisto prezgodaj, tako da smo na check-in počakale na precej neudobnih sedežih. Na preverjanju prtljage so Zojo in Nejo (kot po navadi) "naključno" izbrali za pregled na eksploziv. Haloooo, če je punca bomba, še ne pomeni, da jo ima s sabo. 

Ko smo uspešno opravile vse uradne postopke, smo si ogledale najpomembnejši del letališča - TRGOVINEEEEEE!!!! Teh je bilo na žalost tako malo, da smo si iste stvari ogledale večkrat. Moramo priznati, da smo izgledale kot prave turistke, ki se izgubijo na vsakem koraku. Najbolj so nas navdušila velika pakiranja sladkarij in snovi s funkcionalno skupino -OH 😇. 

Po skoraj štirih urah čakanja se nam je uspelo vkrcati na PRAVO letalo in odšle smo novim dogodivščinam naproti.

Na letalu so nas več kot očitno pripravljali na irsko vreme, zato sta se Neja in Lana spremenili v eskima.

Po kratkem dremežu in parih turbulencah smo varno pristale. Po prevzemu prtljage smo bile toplo sprejete, nato pa smo se napotile proti naši nastanitvi. 


Po zelo okusnem domačem obroku smo razpakirale kovčke. Lana in Neja sta s sokoljim očesom 🐓 (delajmo se da je to sokol😅) opazovali polnjenje njunih telefonov, saj jima je bilo naročeno, da ne zakurita hiše.

Ko sta se napotili v kuhinjo sta od Mary izvedeli, da Zoja in Nika nista prinesli svojih brisač, zato smo bile "primorane" oditi v šoping. 



Na koncu dneva smo se lotile še pisanja bloga in pojedle večerjo.




BLOOPERS

  1. PIŠEMO BLOG

  • Neja: " Po kratkem dremežu in parih turbulencah smo varno... "
  • Nika: "Moj kovček ni!" (ostal je brez obeh ročajev)


      2. V AVTU NA POTI V TRGOVINO
  • govorimo o nogometu
  • Neja: I am not a fan of football, I prefer volleyball.
  • Nika: I don't like balls.
  • VSI: 😂😂😂RIP


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ZAKAJ JE KARTICA ŽE PRAZNA?! (2.9.2024)

Slika
Po dolgem spancu in zanimivem zajtrku😅 smo se punce podale na prvo vožnjo z DVONADSTROPNIM avtobusom. V center smo prispele kar 1 uro prezgodaj (sej vemo, pridne smo😇) zato smo izkoristile prav vsako minuto za ogled mesta.  Ko smo že mislile, da nam gre vse kot po maslu, se je naš pohod spremenil v nočno moro. S profesorico smo bile dogovorjene, da se dobimo pred Elizabeth Fort, me pa smo šle do Saint Fin Barre's Cathedral. Tam smo se želele fotografirati in sam Bog nam je poslal skupino turistov, katere vodič se je ponudil, da nas fotografira (verjetno se mu je smilil človek v grobnici, na katero smo postavile telefon)   Ker nam ta izkušnja še ni bila dovolj, smo se odločile obiskati trdnjavo. Na vhodu smo videle, da je za vstop potrebno plačati, a ker smo lepe in šarmantne, so nas notri spustili brezplačno. Pravzaprav, če verjamete ali ne, so nas notri spustili zastonj le zato, ker smo rekle, da smo Slovenke #Slovenijajezakon. Po zabavnem pohodu nam je le uspelo najti profesori
Preberite več

KRAVE NA BEGU (6.9.2024)

Slika
Današji blog se začenja z včerajšnjim večernim zakompliciranim načrtovanjem poti do Greyhound Shelterja. Profesorica nam je napisala, naj organiziramo pot do Clonmela, saj nas bo tam pobral oskrbnik zavetišča - Paul. Pot do tja je bila reeeees dolga, povezave pa so zelo slabe😬.  Glede na to, da so profesoričine povezave do centra Corka slabše od naših (prof. Eva Tasič: “povezave so sporadične”), je obstajala možnost, da gremo brez nje in se nam pridruži kasneje. Nika in Neja sta pri iskanju že obupali in tako našli pot, ki traja 4 ure, AMPAK… bus pelje ob morju🥹🌊!!! Onidve sta definicija “go with the flow and live in the moment”. No, ker nimamo toliko časa, smo glasovale in seveda bolj racionalni dekleti (Zoja in Lana - definicija “be smart, do smart”), sta odločili, da gremo na 3-urni avtobus ob 7.30. Dobesedno skočile smo v postelje in fedri v vzmetnicah so nas odbili v globoke sanje.  Dan se je začel že ob 6. uri. Naredile smo si zajtrk in odpeketale na avtobusno postajo. Voznik
Preberite več