VESELI REPKI (17.9.2024)

NEJA & NIKA - Abbeyville Veterinary Clinic Togher

Na to prečudovito sončno jutro, sva se po največjih možnih zastojih odpravili proti najini službi. Neja je bila malo žalostna a hkrati vesela, saj je vedela, da je bil včeraj posvojen eden izmed treh mladičkov, ni pa vedela kateri. Kmalu sva ugotovili, da je bil srečni izbranec Forest. 🌞

Ker se veterinarjem verjetno ne da več ubadati z nama, so naredili seznam opravil, katere sva morali opraviti. Na seznamu je bilo čiščenje, pospravljanje, pometanje, obešanje (perila), pomivanje in še več čiščenja. No, lahko sva naredili tudi nekaj zavitkov brisač za roke, katere veterinarji uporabljajo pred operacijami. Po opravljenih dolžnostih je Neja opazovala veterinarko, kako je kastrirala psa, Nika pa je bila med tem prisotna pri sterilizaciji psičke in odstranitvi tumorja z mlečne žleze. In ker imava tako veliko srečo so naju sredi te zanimive operacije poslali v skladišče za pregled datumov uporabnosti hrane in za razpakiranje nove pošiljke. 

Spet sva zamudili najboljši del, ampak ker po dežju vedno posije sonce, so nas ta dan obiskali prikupni mladički labradorke. Vsaka je lahko pograbila svojo kepico sreče v naročje in posnela par fotografij. Nika je bila čisto navdušena, saj so te psi bodoči vodniki oseb z avtizmom. Da pa bo ta zgodba še malo bolj čarobna naj vam poveva, da je bilo mladičkov ravno 9. Po daljšem odmoru za kosilo sva očistili še nekaj inštrumentov ter operacijski sobi.

Ker sva cel dan tako pridno čistili (zmanjkalo je dela) sva lahko odšli "uživat v vremenu". Spet sva obiskali trgovine v centru, spotoma pa sva se ustavile še na padthaiu. Ampak pot do tja, hja, to pa je bila cela avantura. Ker je imel avtobus skoraj 30 min zamude, sva se usedli na napačnega in tako raziskali še JV Corka.😁 

ZOJA - The Cat Hospital

Za mano je umirjen dan na kliniki. Danes sem se igrala mojstra Miha, ko sem s pomočjo elektro skalpela rezala/topila mačje toalete tako, da je mačkam, ki imajo težave z zadnjimi nogami lažje priti do wc-ja. Torej sem odrezala stran samo eno stranico plastične posode, tako da mačke ne potrebujejo dvignit nog, če jih ne morejo oziroma jim je to težko. Pospravljala sem kliniko, urejala skladišče, hranila lačna usta mačk (res jih stradamo cele dneve🙃)… Opazovala sem operacijo pri kateri je veterinarka odstranila bulo iz mačjega vratu - bula je bila pritrjena na obščitnico (fascinanten del tega pa je da, ko je bula odstranjena gre z njo tudi obščitnica, ki jo izven mačjega telesa odrežejo/odtrgajo dol iz bule in na nek način samo vržejo (postavijo) v vratne mišice mačke in telo te celice vzame nazaj tako, da mu spet služijo kot obščitnica - nevem če ma ta poved komu kaj smisla, ampak tako sem jaz razumela situacijo🤓).

Nato sem imela svoj vsakdanji eno-urni odmor za kosilo - to je menda v zakonu na Irskem, da mora vsak, ki dela po osem ur ali več na dan imeti najprej odmor za kavico ali manjši prigrizek ob enajsti uri potem pa še eno urni odmor za kosilo (nisem popolnoma sigurna, če je to 100% res, ker se mi še ni dalo brati Irskega zakonika - to je drugače rekla Mery (ženska pri kateri stanujemo), tako da če ni res je ona odgovorna za napačne informacije😊). Kljub odmoru in dveh kavah pa sem se še vedno počutila utrujeno. 

Dan na kliniki smo končale s parimi testi krvi in urina ter pospravljanem za operacijami.

LANA - Cashman veterinary hospital

Glede na to, da je klinika namenjena samo mačkam odaljena od nas le nekaj minut, nas te obiščejo zelo redko. Današnji dan je bil prav zaradi tega zelo zanimiv, saj so nas obiskale kar 4 muce. Dva lastnika - brat in sestra, štiri mačke. Bolj natančno dve samički in dva samčka in vsi so potrebovali kastracijo/sterilizacijo in čipiranje.

Prva sta skupaj prišla Millie in Milo, ki sta bila zelo radovedna in hiperaktivna. Nato je prišel Felix, kateri za razliko od Millie in Milota nad nami ni bil navdušen. Zadnja je čez nekaj minut prišla še Sassy, saj gospodična ni želela v transportni boks. Pri njenem imenu se lastniki vsekakor niso zmotili. 

Prvi je bil na vrsti Milo. Bil je kastriran in čipiran. Po hitrem čiščenju operacijske sobe mu je sledila sestrica Millie, ki je bila sterilizirana in čipirana. Po operaciji si je vzela kar nekaj časa, da se je zbudila. Sledila je še Sassy z enakim posegom kot Millie. Zadnji na vrsti pa je bil Felix s kastracijo in sterilizacijo.

Sledilo je zasluženo kosilo in pospravljanje. Millie in Milo pa sta med tem časom načrtovala kako bi pobegnila iz boksa. To jima na žalost za njiju in na srečo za nas ni uspelo.

BLOOPERS

Otrok na avtobusu se joka in smeje hkrati.

Neja: "To je uno, ka morš it v službo ampak veš, da boš vidu pasje mladičke."

Nika in Neja čakata na avtobus… mine 20 min (bus na pouno zamuja). Neja končno zagleda avtobus in obe vstopita. PS Nika skoraj pade na stopnicah in potem še enkrat nekomu v naročje. Sedita, se peljeta, skoraj zaspita…  

Nika reče čez 5 min: “Ta pot je neki čudna, a si zihr da gre to prot centru?”

Neja: Hmm nevem, js sm se sam enkat pelala tuki.

Nika: No js sm se 3x, sam tole ni ista pot… a si zihr, da je to 214?

Neja čist suvereno odvrne (k da je to neki čist normalnega): Neee, to je 219!

Se spogledata: O shit😳🤣!!!

Letita dol z busa in dejansko pogledata njuno lokacijo🤦🏼‍♀️- sta na čisto drugem koncu mesta (JV)

Neja: Js sm bla tok navdušena, da sm zagledala bus, da sm kr gor šla ne da bi pogledala kok je cifra. No, sej sm pogledala številko ampak moj možgan ni sproceseru da to ni prava številka. 

Nejo zanima, če bi lahko preživela s svojim znanjem nemščine.

Neja: Vem, da je wurst klobasa, Apfelstrudel štrudl, Wasser je voda, hilfe na pomoč, bitte, danke, Ich bin Neja, Du bist Nika…

Nika: Kako bi pa predstavla nekoga druzga? Er sie es….?

Neja globoko razmišlja...

Neja: "Pa kaj je to?"

Nika: "Spregej glagol biti"

Neja: "sem, bom, ne bom..." 😂

Nikin poskus učenja ni uspel🧐 Neja pa ve, da to ni pravilno spregan glagol. 😁