ZAKAJ JE KARTICA ŽE PRAZNA?! (2.9.2024)

Po dolgem spancu in zanimivem zajtrku😅 smo se punce podale na prvo vožnjo z DVONADSTROPNIM avtobusom. V center smo prispele kar 1 uro prezgodaj (sej vemo, pridne smo😇) zato smo izkoristile prav vsako minuto za ogled mesta. 

Ko smo že mislile, da nam gre vse kot po maslu, se je naš pohod spremenil v nočno moro. S profesorico smo bile dogovorjene, da se dobimo pred Elizabeth Fort, me pa smo šle do Saint Fin Barre's Cathedral. Tam smo se želele fotografirati in sam Bog nam je poslal skupino turistov, katere vodič se je ponudil, da nas fotografira (verjetno se mu je smilil človek v grobnici, na katero smo postavile telefon)

 

Ker nam ta izkušnja še ni bila dovolj, smo se odločile obiskati trdnjavo. Na vhodu smo videle, da je za vstop potrebno plačati, a ker smo lepe in šarmantne, so nas notri spustili brezplačno. Pravzaprav, če verjamete ali ne, so nas notri spustili zastonj le zato, ker smo rekle, da smo Slovenke #Slovenijajezakon.

Po zabavnem pohodu nam je le uspelo najti profesorico. Skupaj smo se usedle v kavarni in si razdelili 

delovna mesta. Ob 13. uri smo bile z Derval dogovorjene, da si ogledamo St. Johns Central College. Ker smo prehitro popile kavico, smo si še malo ogledale mesto in poskušale kupiti leap card za avtobus, a neuspešno. Po krajšem premoru smo odšle do collegea, kjer smo si ogledale njihove učilnice. Ugotovile smo tudi, da je disciplina Irskih učencev, dijakov in študentov precej boljša kot v Sloveniji.😅 Zanimivo je bilo tudi videti, da nosijo šolske uniforme, a te nam niso bile preveč všeč, saj so izgledale kot trenirka. 

Med tem, ko sta Lana in Zoja odšli na ogled njunih delovnih mest, sta Nika in Neja naredili še en krog po mestu, ker korakov ni nikoli preveč. Poleg teh, sta pridno nabirali tudi sladkarije, ki sta jih našli na English marketu. Obiskali sta tudi glavno pošto, kjer sta kupili tedenske vozovnice za avtobus - leap car (vsaj mislili sta tako). Ravno ko sta si želeli kupiti kepico sladoleda, je Lana poklicala, da so na poti nazaj. Tako sta se Nika in Neja žalostni odpravili nazaj na zbirno točko. Vloge smo zamenjali in tako sta si ogled mesta privoščili še Lana in Zoja. Obiskali sta zelo prestižno Irsko restavracijo, ki si po njunem mnenju zasluži michelinovo zvezdico. Ste že ugotovili? To je eden in edini, naš dober prijatelj, Mc'Donalds. Hrana je bila tako dobra, da se tja nikoli več ne bosta vrnili. Očitno si želijo delati nove okuse sladoledov, saj sta dobile mrzle mc'nuggetse in mleko s kavo - ne kavo z mlekom. 

                                                 

Na poti domov sta ugotovili, da leap card pravzaprav ne dela. Stanje na kartici je bilo 0 EUR, čeprav so za njih plačale 100 EUR. Ker Neja nima živcev, sta se z Niko nazaj grede ustavili na pošti, spet! Tam smo se vsi trudili rešiti težavo, a to je bilo neuspešno. Prišli sta točno 10 minut pred zaprtjem, tako da ju je ven pospremil varnostnik. S prijaznim poštarjem si je Neja izmenjala telefonsko številko v upanju, da bo naslednji dan dobila povrnjen denar ali pa vsaj delujoče kartice. 

Po večerji smo se odpravile v trgovino, že spet hihihi. Ker je bila ta za nas predaleč, smo rajši obiskale bencinsko črpalko čez cesto. Tam se je Neja (že spet) zapletla s prodajalcem. Ta je opazil, da ima preveč stvari v rokah in ponudil, da jih odnese do blagajne. Ker ima Neja veliko srce, je prijaznemu mladeniču rekla, da lahko obdrži drobiž. Za njo je na vrsto prišla Lana in prodajalec ji ponudil še račun; kasneje še Neji, a ga je zavrnila. Prodajalec je rekel "I don't know anything about her, I just know that she is rich". 

BLOOPERS:

1.

Nika: "Bom pač jedla nutello pa kruh..."

Lana: "S čim jo boš pa razmazala?"

Nika: "Jo bom pač pomakala..."

Lana: "Kaj pa če si skalpel sposodš?" 🙈

Nika: "Jogurt pa lahko jem s kireto!"

Lana: "Kruh si lahko prerežeš s škarjami, s hroščem si lahko spucaš zobe, s tamponom si obrišš usta in ledvičko uporabš za krožnik."

2.

Ko smo želele obiskati WC na avtobusni postaji smo ugotovile, da je treba plačati 20 centov. Zelo prijazna starejša gospa nam je pokazala, kako obrniti vratca, da pridemo notri zastonj. In delovalo je. Tu bi se javno želele zahvaliti tej gospe, zaradi katere smo prišparale 80 centov, čeprav so ob 100 EUR.

PS: Me smo tako pridne, da smo šle v šolo dejansko 1.9. in ne 2.9. kot ostali. Aja, pa srečno vsem v novem šolskem letu💖